DDV je davek na dodano vrednost, ki je naveden na računih, ponudbah, dobavnicah, v poslovnih knjigah in pri komunikaciji s FURS. Na prvi pogled deluje kot samo še en odstotek na računu, v praksi pa je pomemben del davčnega in računovodskega poslovanja podjetja.
Razumevanje DDV-ja je osnova za vsakogar, ki dela v računovodstvu ali administraciji, vodi podjetje ali gradi kariero na finančnem področju. V nadaljevanju prispevka boste izvedeli, kaj je DDV, kako deluje, kdo ga obračunava, kako se izračuna in zakaj je pomemben pri računovodskem delu.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam.
DDV pomeni davek na dodano vrednost. Gre za splošni posredni davek na porabo, ki se obračunava pri dobavi blaga in opravljanju storitev. Bistvo DDV-ja je obdavčitev dodane vrednosti v posamezni fazi poslovnega procesa, medtem ko davčno breme v celoti praviloma nosi končni potrošnik.
Enostavna razlaga: Podjetje, ki je identificirano za namene DDV, pri prodaji zaračuna ta davek kupcu. Hkrati lahko pri svojih nabavah – ob izpolnjevanju pogojev – odbije DDV, ki ga je plačalo dobaviteljem. Razlika med zaračunanim in odbitnim zneskom se nato prikaže v končnem obračunu.
Uradno področje DDV ureja Zakon o davku na dodano vrednost, FURS pa objavlja pojasnila in postopke za davčne zavezance.
Razumevanje osnov DDV-ja omogoča jasen vpogled v sistem njegovega obračunavanja in odbitka. Podjetje namreč ne spremlja le davka na izdanih računih (izstopni DDV), temveč tudi tistega na prejetih računih (vstopni DDV).
V praksi si lahko DDV predstavljate v štirih korakih:
Za računovodjo je DDV sistem spremljanja obveznosti in pravic podjetja, ki mora biti pravilno evidentiran, obračunan in pravočasno oddan preko ustreznih obrazcev.
Da bi razumeli, kaj je DDV in kako deluje, morate poznati dva osnovna pojma: izstopni DDV in vstopni DDV.
Izstopni DDV podjetje zaračuna svojim kupcem pri prodaji blaga ali storitev. Če podjetje izda račun za storitev v višini 1.000 EUR brez DDV in uporabi splošno stopnjo 22 %, znaša izstopni DDV 220 EUR.
Kupec plača skupaj 1.220 EUR, podjetje pa mora zaračunani DDV pravilno evidentirati in vključiti v obračun DDV.
Vstopni DDV pa podjetje plača pri nabavi blaga ali storitev od svojih dobaviteljev. V primeru, da podjetje prejme račun za poslovni strošek, je DDV na tem računu lahko odbitni DDV, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
V praksi računovodja preveri, ali je račun pravilno izdan, ali je povezan z obdavčeno dejavnostjo podjetja in ali ima podjetje pravico do odbitka DDV.
DDV ne obračunava vsako podjetje avtomatično. Obvezni so ga obračunavati le davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV. Sama identifikacija pa je lahko obvezna ali prostovoljna, kar je odvisno od višine prometa, vrste poslovanja in določenih transakcij.
Po trenutno objavljenih pravilih FURS mora davčni zavezanec pravočasno vložiti zahtevek za identifikacijo za DDV, ko preseže določene pragove letnega prometa v Sloveniji. FURS posebej pojasnjuje tudi primere prostovoljne vključitve ter poslovanja znotraj EU.
Več o tem lahko preberete v uradnem pojasnilu FURS o identifikaciji za DDV.
Davčna pravila, pragovi, obrazci in postopki se lahko spremenijo. Pri reševanju konkretnih primerov vedno preverite trenutno veljavne usmeritve FURS.
Osnovni izračun DDV je preprost: znesek brez davka pomnožite z ustrezno davčno stopnjo. V Sloveniji se za večino dobav uporablja splošna stopnja 22 %, za določene izjeme (blago in storitve) pa veljajo nižje stopnje.
Formula za osnovni izračun je:
znesek brez DDV × stopnja DDV = znesek DDV
Nato dobite znesek z DDV:
znesek brez DDV + znesek DDV = znesek z DDV
Pri dejanskem računovodskem delu pa izračun odstotka ni dovolj. Računovodja mora preveriti tudi:
Davčni zavezanec, identificiran za DDV, praviloma oddaja obračun DDV preko sistema eDavki na obrazcu DDV-O. Uradna navodila za oddajo so dostopna na portalu eDavki.
Poglejmo preprost primer za lažje razumevanje.
Podjetje opravi storitev v vrednosti 1.000 EUR brez DDV. Uporabi se splošna stopnja DDV 22 %.
Znesek brez DDV: 1.000 EUR
DDV 22 %: 220 EUR
Znesek z DDV: 1.220 EUR
Podjetje kupcu izda račun za 1.220 EUR. Od tega 1.000 EUR predstavlja vrednost storitve, 220 EUR pa izstopni DDV.
Zdaj dodajmo še prejeti račun. Podjetje je v istem obdobju prejelo račun za poslovni strošek v višini 400 EUR brez DDV. DDV na tem računu znaša 88 EUR.
Izstopni DDV od prodaje: 220 EUR
Vstopni DDV od nabave: 88 EUR
Razlika za plačilo: 132 EUR
V tem poenostavljenem primeru mora podjetje v obračunu DDV plačati 132 EUR. Če bi bil vstopni davek višji od izstopnega, bi nastal presežek, ki se obravnava skladno z veljavnimi davčnimi pravili.
DDV je v računovodstvu pomemben zato, ker vpliva na izdane račune, prejete račune, davčne evidence, obračun DDV-O in komunikacijo s FURS. Zato mora računovodja razumeti ne samo izračun, ampak tudi celoten postopek evidentiranja in preverjanja podatkov.
Pri izdanih računih mora računovodja preveriti pravilnost obračuna, pri prejetih pa ugotoviti, ali ima podjetje sploh pravico do odbitka davka. Ob samem obračunu nato primerja izstopni in vstopni DDV ter pripravi natančne podatke za oddajo.
DDV se povezuje tudi z drugimi računovodskimi pojmi, kot so kontni načrt, poslovne knjige, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in davčne evidence. Zato ga je smiselno razumeti kot del širšega računovodskega sistema, ne kot izoliran odstotek na računu.
V praksi DDV pogosto ni težaven zaradi samega odstotka, ampak zaradi pravilne uporabe v konkretnih primerih. Najpogostejše napake so:
Prav zato je pri vsakodnevnem vodenju računovodstva pomembno, da se DDV ne obravnava izolirano. Njegovo razumevanje je namreč povezano z računi, poslovnimi knjigami, kontnim načrtom, davčnimi evidencami in poročanjem.
DDV je davek na dodano vrednost, ki se obračunava pri prodaji blaga in storitev. Podjetje, ki je identificirano kot zavezanec, kupcu zaračuna ta davek, pri svojih nabavah pa lahko v določenih primerih odbija vstopno vrednost davka.
Izstopni DDV je tisti, ki ga podjetje zaračuna svojim kupcem. Vstopni pa predstavlja davek, ki ga podjetje plača dobaviteljem pri nabavi blaga ali storitev. Razlika med njima nato določa končni znesek DDV za plačilo ali pa morebitni presežek.
Ne. DDV obračunavajo davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV. Identifikacija je lahko obvezna ali prostovoljna, odvisno od prometa, vrste transakcij in drugih pravil.
Obračun DDV se odda elektronsko prek sistema eDavki, praviloma na obrazcu DDV-O. Roki in izjeme so določeni z zakonodajo in pojasnili FURS.
DDV neposredno vpliva na izdane in prejete račune, davčne evidence ter obračun DDV-O. Zato mora računovodja razumeti, kdaj se ta davek obračuna, kdaj se uveljavlja odbitek in kako poteka pravilno evidentiranje.
Poznavanje DDV-ja, razlikovanje med vstopnim in izstopnim davkom ter obvladovanje obračuna DDV-O postavijo trdne temelje za razumevanje celotnega računovodstva. Gre za enega izmed temeljnih konceptov, ki je ključen za vsakogar, ki želi suvereno delovati v računovodstvu in skladno s predpisi voditi poslovne knjige.
Naslednji korak je povezava DDV-ja s konkretnimi računovodskimi postopki: knjiženjem računov, uporabo kontnega načrta, vodenjem poslovnih knjig in pripravo poročil.
Če želite preveriti, kako se to znanje razvija v praksi, lahko rezervirate brezplačno video predstavitev tečaja.
Avtorica prispevka
Bodite obveščeni o uporabnih računovodskih nasvetih, brezplačnih vsebinah in posebnih ponudbah.
Si želite povečati prihodke? Izboljšati karierne možnosti? Morda pridobiti in nadgraditi računovodska znanja, ki vam bodo pomagala na vašem delovnem mestu vendar ne želite odšteti astronomskih zneskov za tradicionalni študijski program in zapraviti več let dragocenega časa?
Z Evalley spletnim tečajem je to mogoče. Sedaj lahko pridobite celovito teoretično in praktično znanje, poslovne kompetence, orodja in podporo za uspešen pričetek in nadaljnji razvoj kariere na področju računovodstva.
Preberite sorodne prispevke s računovodskega področja.
13.07.2026
12 min
1303
18.06.2026
12 min
982
Prizadevamo si zagotavljati zanesljive, razumljive in strokovno preverjene vsebine. Pri pripravi člankov se opiramo na uradne vire, veljavno slovensko zakonodajo, računovodske standarde ter informacije priznanih institucij, kot so FURS, AJPES, ZPIZ in Uradni list Republike Slovenije. Vsebine redno pregledujemo in jih ob spremembah zakonodaje, postopkov ali strokovnih smernic ustrezno posodabljamo.
